Kaj je morska voda Quinton

Originalno morsko vodo Quinton® je leta 1897 prvič uporabil priznan francoski biolog in fiziolog René Quinton (1866–1925). (op.1,2) Očarala ga je tedaj sveža znanstvena ideja, da je morje maternica življenja in da življenje izvira iz pramorja. Quintonova odkritja so revolucionarno spremenila znanost in nanjo vplivajo še danes. Odkril je, da je mineralna sestava morske vode neverjetno podobna mineralni sestavi krvne plazme človeka, zato je govoril: »Morje imamo v sebi. Nosimo ga v vseh telesnih tekočinah.« Zasnoval je teorijo, da majhni odmerki morske vode, ki jih vnašamo v telo, pomagajo hitreje obnavljati celice. Oči francoske in evropske javnosti so bile na prelomu iz 19. v 20. stoletje uprte v eksperimente, s katerim je te domneve dokazal in jih leta 1904 opisal v znanstvenih zvezkih Morska voda: Organski medij (fr. L’Eau de Mer, milieu organique). (op.3)

Kaj pomeni, da morje nosimo v sebi

To pomeni, da je razmerje mineralov v morski vodi sorodno razmerju mineralov v vseh človeških telesnih tekočinah: ne le v krvi, tudi v limfi, potu, solzah, slini, možgansko-hrbtenjačni tekočini, urinu, spermi, plodovnici in materinem mleku. Narava ponavlja, je rekel Quinton. Ker je v telo človeka vgradila sorodna razmerja, kakršna so v morski vodi, je sklepal, da človek, ki majhne količine morske vode v telo dodaja, dobiva manjkajoča hranila, ki so se iztrošila zaradi slabe prehrane, onesnaženega okolja, stresnega življenja ali bolezni. Ta pomoč se je uporabljala tudi na klinikah v zgodnjem 20. stoletju. Dobila je ime morska terapija (fr. La Thérapie Marine). (op.4–11)

Morska voda ničesar ne zdravi

Morska terapija pa ni novost 20. stoletja. Antični in drugi zdravniki in zdravilci, začenši s Hipokratom, Galenom, Plinijem Naturalistom in Aviceno, so majhne odmerke morske vode v preteklih dobah zgodovine že uporabljali tako znotraj kot zunaj telesa. Vsem praktikom morske terapije skozi zgodovino je skupna trditev, da morska voda ničesar ne zdravi – telo zgolj podpre z vitalnimi hranili in mu pomaga, da laže premaguje fizične in psihične napore ter se hitreje krepi in obnavlja.

Je morska voda užitna?

Morske vode ni mogoče poljubno piti, saj je večina morij na Zemlji približno trikrat bolj slana od človekovih telesnih tekočin. Optimalna slanost vseh tekočin v človekovem telesu je, nasprotno morski vodi, zelo nizka – meri le 9 promilov (0,9 odstotka).

Voda v Atlantskem oceanu vsebuje trikrat do štirikrat več soli, od 3,3 do 3,7 odstotka. Jadransko morje ima povprečno slanost 3,4 odstotka, Mrtvo morje pa celo desetkrat več, okoli 34 odstotkov. Če bi morje pili v večjih količinah ali za žejo, bi se hitro izsušili, saj človeške ledvice tvorijo urin bistveno nižje slanosti. Potrebovali bi obilo čiste vode, da bi odvečno sol razredčili ter jo z urinom, blatom in potom postopoma izločili iz telesa. Ob velikih količinah popite morske vode zato obstaja nevarnost šoka, izsušitve, krčev in odpovedi organov.

Povsem nekaj drugega je, če morsko vodo uživamo kot dopolnilno hranilo v količinah nekaj deset mililitrov na dan. Originalne ampule morske vode Quinton® se že več kot stoletje in četrt polnijo v osnovnem odmerku 10 mililitrov. Priporočena najvišja dnevna količina je šest ampul, torej največ 60 mililitrov na dan, pri čemer je smiselno začeti počasi in količino razdeliti na manjše odmerke prek dneva.

Zgodovinska praksa in sodobne študije kažejo, da morje v miniaturnih odmerkih človeku lahko koristi. Neželeni učinki pri tako majhnih vnosih niso zabeleženi. Morje je torej mogoče varno vnašati v telo, če se držimo omejitev. Majhni odmerki telesa ne izsušijo, ampak so namenjeni temu, da ga hranilno dopolnijo, podprejo in poživijo.

Kaj je planktonska voda

René Quinton je bil zelo previden glede kakovosti, slanosti in hranilne vrednosti morske vode, ki jo je uporabljal. Preučeval je posebne kraje oceana – tiste, kjer na velikih površinah živijo planktonske oceanske kolonije modrozelenih alg. Spoznal je, kako se skozi igro morskih tokov in sončne svetlobe rojevajo kolonije rastlinskega planktona ter se raztezajo na stotine kilometrov daleč in globoko proti morskemu dnu. Vrtinčijo se in vrtinci dvigajo mineralne usedline dna, da se pomešajo z višjimi plastmi vode. Minerale srkajo fitoplanktonske alge, saj so ti njihova hrana. Alge anorganske minerale predelajo v biorazpoložljivo organsko obliko. Tako nastane hrana za živalske organizme v morju. Kiti preplujejo na tisoče kilometrov, da bi se hranili s to planktonsko juho obilja. Po morjih sveta se običajno pomika šest do sedem ogromnih planktonskih vrtincev. (op.14-16)

René Quinton je s poskusi pred več kot stoletjem ugotovil, da ima planktonska voda bistveno več uporabnih hranil, da je odraz zdravja planeta in da podpira razvoj življenja. Razvil je postopek za zajemanje morske vode sredi planktonske oceanske kolonije in ga leta 1905 patentiral. Laboratoriji Quinton njegov izvirni postopek uporabljajo in izpopolnjujejo še danes.

Po originalnem postopku morsko vodo črpajo na vnaprej izbranih lokacijah. Precedijo jo in v 48 urah v hladilnih tovornjakih prepeljejo v obalni laboratorij, kjer jo v 24 urah hladno filtrirajo in zaprejo v steklene ampule. Voda tako ohrani vse svoje lastnosti in naravno ravnovesje. Ne dodajajo ji kemikalij, ne pride v stik s kovino, ne sme se segrevati niti ne sme hlapeti. Sodobne mikrofiltracijske naprave zgolj odstranijo mikrobne organizme.
(Več o postopku na strani Kakovost)

Interni akvarij

René Quinton je leta 1906 v Parizu odprl prvo morsko ordinacijo. Tam je ljudem vseh starosti pomagal krepiti telo s pripravki iz planktonske morske vode. Pridružili so se mu številni raziskovalci in praktiki. Tedanja doba morskega seruma je prinesla spoznanja, ki so pomembna še danes. Do leta 1925 se je praksa morske terapije uveljavila na 69 klinikah po Evropi in Severni Afriki. (op.12)

Praktiki morske terapije nikdar niso rekli, da je morska voda zdravilo. Rekli so, da je telo človeka »interni akvarij«, morska voda pa že v zelo majhnih količinah na telo deluje kot »izvorni medij«, iz katerega človekove celice prejemajo manjkajoča hranila. (op.12,13)

Kaj je izotonik in kaj hipertonik

Da bi se idealno približal slanosti tekočin človeškega telesa in kar najbolj razbremenil organe, predvsem delovanje ledvic, je René Quinton morsko vodo planktonskega vrtinca redčil s čisto vodo. Ustvaril je 0,9-odstotno raztopino. Dal ji je ime morska plazma. Danes ji pravimo izotonična morska voda (gr. isos pomeni enako), kajti njena stopnja slanosti sovpada s slanostjo vseh tekočin v človekovem telesu.

Da bi telesu pomagal spodbuditi življenjsko energijo, je René Quinton uporabljal tudi nerazredčeno morsko vodo planktonskega vrtinca z njeno lastno 3,3-odstotno slanostjo. To je hipertonična morska voda (gr. hyper pomeni preko), torej nespremenjena in trikrat bolj slana od tekočin v človekovem telesu. Uporabljal jo je šele po tem, ko se je telo že navadilo na razredčeno, izotonično morsko vodo. Sodobna priporočila za uporabo izotonične in hipertonične morske vode Quinton® poiščite na strani Uporaba.

Morska voda danes

René Quinton je umrl leta 1925 za posledicami ran iz prve svetovne vojne. Na pogreb v Pariz je prišlo okoli milijon ljudi z vsega sveta. Njegove prakse so se v Evropi kljub obema vojnama nadaljevale. V 50. letih 20. stoletja pa so se spet okrepile. Znanstvene poskuse so z enako dobrimi rezultati ponovili leta 1969. Oktobra 2004 je francosko ministrstvo za znanost in zdravje 100. obletnico Quintonove znanosti obeležilo s svetovnim simpozijem o zgodovinski in sodobni uporabi oceanske vode.

Laboratoriji Quinton se razvijajo že več kot stoletje. V mestu Alicante na južnem delu španske obale Sredozemlja od leta 2009 stoji nov sodoben laboratorij, kjer je danes sedež in proizvodnja mednarodnega podjetja, ki oceansko planktonsko vodo prodaja na vseh celinah. Od ampul se je ponudba z leti razširila na izdelke v pršilih za higieno in nego nosne sluznice, kože in oči.

Od leta 2024 so originalni izdelki Laboratorijev Quinton na voljo tudi v Sloveniji v naši spletni trgovini.

Sodobne analize so v morski vodi Quinton® potrdile prisotnost 78 elementov periodnega sistema. Raziskave na španski Univerzi v Alicanteju in na drugih univerzah učinke oceanske vode na zdravje človeka dalje aktivno raziskujejo.

Fundacija Renéja Quintona od ustanovitve leta 2010 zbira in hrani zgodovinsko dediščino Quintonove morske terapije in finančno podpira nove znanstvene raziskave učinkov morske vode na zdravje človeka. (op.1,12)